Devet učencev 8. in 9. razreda je sodelovalo v mladinskem raziskovalnem projektu Mestne občine Koper. Projekt smo poimenovali »Lokalno – digitalno – aktualno«.
Čeprav imamo na Škofijah novo šolo, se v njej pojavljajo težave, o katerih projektanti niso razmišljali. Eden izmed problemov, ki smo ga zaznali, je neznosen hrup v jedilnici v času uporabe le-te. Jedilnica skupaj s stopniščem tvori velik odprt prostor, ki je na treh straneh zastekljen, zato se zvoki odbijajo in povzročajo še večji hrup.
Naloge smo se lotili tako, da smo s pomočjo umetne inteligence spoznali: kako se zvok širi, odbija, kako lahko zvok merimo in kako bi ga lahko zmanjšali.
Na tablice smo namestili programe za merjenje zvoka (aplikacije Soundmeter, Merilnik zvoka), uporabljali smo različne programe, saj nekateri ne merijo časa, drugi imajo omejeno jakostno lestvico. Skupina za merjenje je tablice razporedila na različne konce jedilnice (1. razdelilnica hrane, 2. prostor z mizami in stoli, kjer jemo; ter 3. solatni bar, kjer se vrača posoda). Meritve smo izvajali več dni med malico in kosilom, rezultatov prvega dne nismo upoštevali, saj so merilci v jedilnici pritegnili veliko pozornosti in učenci so jih načrtno preizkušali, tako da so določene meritve presegale prag bolečine 140 dB (decibelov).
Rezultate merjenja s posameznih mest smo vsakokrat ročno zabeležili in jih nato vnesli v računalniško tabelo. Ugotovili smo:
– da je med kosilom manj hrupa kot pri malici, saj se količina otrok razporedi na daljši čas;
– da sta med kosilom bolj obremenjeni mesti merjenja pri delilnem pultu ter oddaji odpadne hrane (solatni bar),
– med malico nastane največ hrupa, ko se malica zaključi (zazvoni) in vsi istočasno vstajamo ter zapuščamo jedilnico. Pri tem največ hrupa povzročajo plastični čepki na nogah stolov, ki drsajo po podu in povzročajo hrup (več kot 120 dB).
S pomočjo umetne inteligence smo iskali tudi možnosti rešitve ter pozitivne ali negativne vplive oziroma ovire.
Možne rešitve:
1. Hrupometer – naprava, ki se aktivira, ko hrup preseže določeno vrednost.
+ Umirjajoča glasba iz zvočnikov pomirja
– Nove inštalacije, dodatna zvočna obremenitev prostora.
2. Rastline – različne lončnice in zeleni kotički, ki ublažijo hrup.
+ Zelene rastline delujejo pomirjujoče na človeka, čistijo zrak.
– Zmanjša se jedilniški prostor, paziti je potrebno na evkuacijske poti, dodatna skrb za rastline (zalivanje, gnojenje …).
3. Zavese – s protihrupnimi zavesami zakrijemo steklene površine in zmanjšamo jakost hrupa.
+ Prostor postane bolj domač.
– Dodatna montaža, manj svetlobe, zakriti zasilni izhodi, vzdrževanje zaves.
4. Protihrupni elementi – na stene in okna namestimo protihrupne elemente (kartoni za jajca).
+ Poživijo prostor, če so lepo narejeni.
– Nabiranje prahu.
5. Čepki za stole – na noge stolov prilepimo čepke iz plute ali filca in preprečimo drsanje plastičnih nogic.
+ Lahko jih izdelamo sami.
– Niso trajna rešitev, saj se obrabijo ali odpadejo.
Za boljšo prostorsko orientacijo smo jedilnico tudi računalniško izrisali s pomočjo programa Planner 5D ter možne rešitve vnesli v skico. Skica se razlikuje od originalnega stanja, saj so določeni elementi v tem programu plačljivi, ali pa jih program ne omogoča.
Kot najcenejšo in najprimernejšo rešitev smo izbrali menjavo plastičnih čepkov za stole s plutovinastimi ali iz filca. Za znižanje stroškov bi lahko nabavili samo material in čepke izdelovali sami, saj imamo na šoli laserski rezalnik (xTOOL).
Mentorji: Valentina Baričič, Gordana Božič, Boštjan Debelak
